Narava v krizi - Jože Bogataj
Prav na obronkih zelenega polja,
kjer reka v strugi prijazno šumi,
to je lepota tega okolja,
narava prijazna tu zaživi.
A lepa podoba počasi izginja,
polja zelena pozidana so,
še pesem se ptičev tudi spreminja,
vrane vreščeče zdaj nam pojo.
Lubadar pa tudi napada gozdove,
košate smreke uničene so,
ob strugi pa reka sili v bregove,
zemljo spodjeda in odnaša še to.
V reke speljali vse smo odplake,
zato povsem čista nobena ni več,
tak rezultat so naše napake,
voda za pitje? Problem bo pereč.
Še zajec izginil je s poljske livade,
zdaj ljubljeni kužki se vodijo tja,
nekaterim je težko spremeniti navade, da pospravit za kužkom
se jim ne da.
Travniki res niso pasja stranišča,
ampak živini najboljši obrok,
kmetom priznajmo zdaj njih stališča, da tud' krave so zbirčne,
to ve vsak otrok.
Ozračje postaja pa tudi dušljivo,
industrija zastrupljaše ta naš zrak,
do narave obnaša se pač kar žaljivo,
za okolje bi moral skrbeti prav vsak.
Res človek uničil bo svoje okolje,
če za naravo ne bomo skrbeli pač vsi,
upam, da vendar šlo bo na bolje,
ko vsak bo odgovarjal za svoje smeti.
Nevihte, viharji, ujme, poplave,
vse to prihaja počasi med nas,
narava ni kriva, to misli so prave,
človek je kriv - povejmo na glas!
Z dovoljenjem avtoja, ki je to objavil v glasilu KS Reteče - Vigred 12/2018
Posebna zahvala gre za vse. dejavnosti, ki jih opravljajo in
skrb za okolje in lepo urejeno pokopališče v Lipici - hvala!