Preskarjev muzej / Preskar museum
Muzej Preskar se nahaja v pastirskem naselju in je odprt vsak dan med pašno sezono. Ponuja posebno arhitekturo, saj je majhna, siva pastirska koča locirana v kamnitem delu naselja. Po drugi svetovni vojni je Andrej Preskar zgradil svojo kočo z originalnim ovalnim tlorisom, kot je bil pred vojno. Danes je to edina koča, ki se razlikuje od drugih s svojo obliko, velikostjo in skromno opremljenim notranjim prostorom. Med drugim v koči najdemo tudi primer "trniča" - posebne sorte sira, znanega na tem območju.
Herdsmensko naselje velja za eno izmed redkih naselij te velikosti v Evropi in privablja številne obiskovalce skozi vse leto. Odlikuje ga tipična arhitektura, ki simbolizira Veliko planino. Strehe so prekrite s smrekovimi skodlami, ki se raztezajo precej nizko. Ime za kočo na Kamniški strani Velike planine je "pastirska koča" ali "hiršetov dom", smrekova skodla pa je imenovana "šinkel". Naselje oživijo v juniju, ko se pastirji vrnejo v naselje in skrbijo za svoje živino do septembra. Z veseljem vas vabijo na degustacijo njihovih mlečnih izdelkov ali poskus tipičnega pastirskega kosila; kislo mleko in ajdovo kašo. Dostop je mogoč iz zgornje postaje žičnice; nadaljujte proti vrhu gore peš (30 minut hoje po zmernem vzponu). Priporočamo vam, da izstopite iz žičnice na prvi postaji in nadaljujete po makadamski cesti mimo gostišča Zeleni rob. Sledite oznakam za herdsmensko naselje, ki je oddaljeno 15 minut.
Kapelica Snow Mary, ki je prvotno stala na istem mestu pred drugo svetovno vojno, se nahaja nekoliko nad herdsmenskim naseljem. Med vojno je bila kapela požgana s strani nemških vojakov in leta 1988 obudili na pobudo pastirjev. Posvečena je Snow Mary in zato je 5. avgust zanjo poseben praznik. Poleti se vsako nedeljo izvajajo maše, na katerih se udeleži več tisoč obiskovalcev, in polnočnica na božični večer. Dostop je mogoč iz zgornje postaje žičnice; odpravite se proti herdsmenskemu naselju (glej dostop do herdsmenskega naselja) in skozi naselje nadaljujte pot. Kapelica se nahaja na levi strani blizu konca naselja in je nekoliko nad pastirskimi kočami.
Jama Veternica je najbolj priljubljena naravna znamenitost na Veliki planini. Sestavljena je iz jam Mala Jama in Velika Veternica, ki sta nastali zaradi sesutja strehe zaradi razpadanja kamnin. Jama Velika veternica je bolj znana. Znana je po snežnih plohah, ki ostanejo v jami tudi poleti. Jama Dovja Griča se nahaja v dolini Tiha Dolina in je globoka 9 metrov. Znana je po legendah, ki so se dogajale v bližini. Jama je zato zavetje številnim dobrim in slabim likom, ki so jih večinoma izmislili pastirji sami. Najbolj znane so legende o divjih ljudeh, ki so živeli v Dovji Griči, znan tudi kot "divji kamen", kot nakazuje že samo ime. Dostop je mogoč iz zgornje postaje žičnice; nadaljujte peš proti vrhu gore (30 minut hoje po zmernem vzponu) ali uporabite dvosedežnico. Priporočamo, da izstopite iz dvosedežnice na prvi postaji in nadaljujete pot po makadamski cesti mimo gostišča Zeleni Rob in v smeri herdsmenskega naselja. Po približno 5 minutah hoje boste prišli do jame Veternica, ki se nahaja na levi strani ceste. Vstop v jamo je mogoč s travnatega dvorišča, ki se nahaja spodaj.
Vijolični cvet se najpogosteje najde v juniju, ko okrasi zelene pašnike Velike planine. Čeprav izhaja iz bližnjega Krvavca, je cvet najpogostejši na Veliki planini. Prepoznaven je po svojih listih, ki spominjajo na travo, in vijoličastem, jajčastem cvetu. Gre za edino vrsto Nigritella, ki je vpisana na Rdeči seznam ogroženih rastlin kot ena izmed redkih rastlin v Sloveniji. Žepno knjižico "Alpski vrt v naravi", kjer najdete opis in fotografije cvetočih in zdravilnih rastlin s Velike planine, lahko kupite na blagajni žičnice!
Turistično naselje je znano kot območje okrog gostišča Zeleni rob. Gre za območje z največjim številom koč, ki so zgrajene za turiste in prilagojene njihovim potrebam. Ideja za gradnjo takšnega naselja se je prvič pojavila leta 1959, med cvetenjem tako imenovanega sindikalnega turizma. Gradnjo koč so finančno podprla številna podjetja in do konca leta 1964 je bilo zgrajenih okoli 60 koč. Naselje je bilo zgrajeno po načrtih arhitekta Vlasta Kopača, ki je želel strogo ločiti turistično naselje od pastirskega naselja. Kljub tej ideji so koče zgrajene v enkratnem stilu in so po videzu zelo podobne pastirskim kočam. Kopač, ki je bil med drugim tudi učenec Jožeta Plečnika, je želel prenesti del ljudske arhitekture v projekt turističnega naselja in mu je uspelo. Dostop je mogoč iz zgornje postaje žičnice; nadaljujte peš proti vrhu gore (30 minut hoje po zmernem vzponu) ali uporabite dvosedežnico. Priporočamo, da izstopite iz dvosedežnice na prvi postaji. Od tam pot nadaljujte po makadamski cesti mimo gostišča Zeleni rob. Tik za gostiščem zavijte levo in se spustite v turistično naselje. Nekatere koče, ki spadajo pod okrilje turističnega naselja, se nahajajo tudi na širšem območju med zgornjo in vmesno postajo dvosedežnice.
Nihalka | Sedežnica | Gostišče Zeleni rob | Skodla |
---|---|---|---|
PON - ČET: 8:00, 9:00, 10:00, 12:00, 14:00, 16:00 PET: 8:00 - 18:00 SOB - NED: 8:00 - 17:00 vsako polno uro | PON - ČET: 9:30, 10:30, 11:30, 12:30, 14:30, 15:30 PET: 8:30 - 17:15 SOB - NED: 8:30 - 16:15 | PON - ČET: 9:00 - 16:00 PET - NED: 9:00 - 17:00 | PON-PET: zaprto SOB-NED: 8:00 - 17:00 |
Velika planina d.o.o., vse pravice pridržane
Cookies Legal Notices General Terms and Conditions