Reka Temenica

0.0 (0 mnenj)

Napiši svoje mnenje

Preveri vsa mnenja, ocene, odpiralne čase ter kontaktne podatke za Reka Temenica, naravni rezervat v mestu novo mesto.

Opis

Temenica (reka) - Reka v Sloveniji

Temenica je dolenjska reka ponikalnica, ki do izliva kar dvakrat ponikne. Reka izvira na južnih pobočjih Posavskega hribovja pri naselju Javorje. Prvič ponikne v vasi Grm v več požiralnikih, nato pride na dan v Mirnopeški dolini pod hribom Svete Ane v izviru Zijalo. Po Mirnopeški dolini teče reka do ponorov pri Goriški vasi, kjer drugič izgine pod površje. Tretji, zadnji izvir Temenice je v Luknji pri Prečni. Teče čez Zaloško polje in se kot levi pritok (tudi z imenom Prečna) izlije v Krko.

Opis reke

Reka Temnica je poleg Ljubljanice in Reke ena najbolj značilnih ponikalnic slovenskega krasa. Medtem ko Ljubljanica in Reka tečeta po značilni kraški Notranjski, teče Temenica ob robu kraškega sveta Dolenjske. Temenica je levi pritok Krke. Izvira v Posavskem hribovju, pri naselju Javorje v občini Šmartno pri Litiji. Nato teče mimo kraja Temenica, v občini Ivančna Gorica, nadaljuje tok po Dolenjskem podolju in teče skozi občino Trebnje, kjer prvič ponikne. Strmec se ji v prvih treh kilometrih naglo zmanjša. Porečje Temenice je precej nesimetrično in ima večje pritoke le v zgornjem delu, kjer z desne priteka potok Bukovica. Ostale površinske pritoke dobi z leve strani, saj je desna stran porečja v kraški Suhi krajini, ki reko napaja šele v spodnjem toku, preko podzemlja.

Morfološke značilnosti

Dolina Temenice sledi smeri sever-jug. V zgornjem toku je reka vrezana v prelomno cono, katere dno je iz nepropustnih mezozoiskih kamnin. V zgornjem toku je dolina še ozka, na levi strani se dvigajo navpične stene. Temenica teče večinoma po dolomitu. Od Velikega Gabra se dolina v gričevju razširi, Temenica še vijuga po razmeroma plitvo vrezani ploski dolini. Ta je mokrotna, na rdečkasti glini so rodovitna tla, na katerih uspevajo travniki. Nad dolinskim dnom so nizke suhe in sončne terase, ki prehajajo v položna pobočja zaobljenih gričev. Pri Trebnjem je dolina na zahodu omejena s strmim Bukovjem, ki ločuje dolino Temenice od Suhe krajine. Na vzhodu se nadaljuje nizek gričevnat svet. Pod Trebnjem Temenica na prepustnem jurskem apnencu ponikne v številnih požiralnikih.

Značilnosti podnebja

Za dolino Temenice je značilno zmerno celinsko vlažno podnebje. Pomemben je tudi panonski podnebni vpliv, na kar kaže razširjenost vinske trte. Pomembne so tudi razlike med višje ležečimi prevetrenimi kraji ter med tistimi na dnu doline, kjer se pojavlja toplotni obrat in z njim pogostejša slana in megla.

Značilnosti tal

Lastnosti tal so povezane s kamninami in reliefom, odvisne so tudi od vodnih in podnebnih razmer. Po celotnem območju doline reke Temnice prevladujejo apnenci in dolomiti. Izjema je le pas permkarboskih skrilavih glinavcev in peščenjakov, kjer izvirata pritoka Ješki potok in Bratnica; tu najdemo združbo distričnih rjavih tal in rankerja. V zgornjem delu doline prevladujejo rendzine in rjava pokarbonatna tla na apnencu in dolomitu, v srednjem in spodnjem delu pa globoka rjava po karbonatna tla z znaki izpiranja in zmerno kisla izprana tla na apnencu in dolomitu. V ozkem pasu ob reki Temnici in njenih pritokih najdemo hidromorfna tla, kjer prevladuje evtrični mineralni hipoglej. Na območju ponora reke Temenice prevladujejo evtrična obrečna globoko oglejena tla. V spodnjem delu toka, ob majših pritokih najdemo distrična in evtrična rjava tla na pliocenskih in kvartarnih glinah in ilovicah z znaki psevdooglejenosti.

Značilnosti rastja

Rastje je tesno povezano z reliefom in vodnimi razmerami. Precejšnji del Temenice je v nižinskem delu pokrajine, sredi kmetijskih površin, ki imajo vpliv na ekosistem v reki. Na poplavnem svetu in območjih občasne ojezeritve uspeva močvirno rastje (ločje). Travniki so mokrotni, boljši le na vzpetih robnih območjih. Vzdolž vodotokov na slabo razvitih obrečnih tleh je močna drevesna in grmovna zarast. Za to območje so značilni bukovi gozdovi in gozdovi gradna ter belega gabra, na pobočjih ob reki so pogoste tudi smreke in jelke. S krepitvijo panonskega podnebja proti jugovzhodu narašča delež hrasta in kostanja. V območju izvira, na strmih pobočjih, kjer so slabša rastišča, je pogost tudi rdeči bor.

Skrbnik: Wikipedija