Gre za delo akademskega kiparja Zlata Rudolfa, ki je kip psoglavca izdelal v kamnolomu Povirje pri Krasu. Sama izdelava dve in pol toni težkega kipa je trajala 4 mesece. Odločili so se, da bodo izhajali iz tradicije kraja in njegovih značilnosti. Prvotna ideja je bil kip pasje glave, iz katere bi tekla voda. Kmalu pa se je pojavila ideja po nečem večjem. Akademskega kiparja Zlata Rudolfa je predvsem navdušila zgodba o psoglavcih iz knjige Magdalena fara naša. In čeprav je bil izraz psoglavec kot bitje s človeškim telesom in pasjo glavo za prebivalce Sodražice večkrat uporabljen v slabšalnem smislu, se v zadnjem obdobju, tudi zaradi prireditev ob psoglavskih dnevih, ta konotacija spreminja. Sicer pa je bilo po naših krajih značilno, da so imeli prebivalci posameznih vasi svoja imena oz. vzdevke. Sam psoglavec kot mitološki lik predstavlja spremembo oz. preobrazbo nekoga, ki je naredil nekaj narobe, sprejel in spoznal svoj napako in se nato spreobrnil. Avtor si je kot poseben izziv zadal, da mitološkemu bitju vdahne miroljuben značaj. Tako naj bi bil kip psoglavca kip velikana, ki je zaščitnik doline in dobrih ljudi. Kot značilnost kraja so vključene kadice – te se kažejo po nogah kipa. Predvidoma po njih tekla voda. Dvojnost, ki naredi skulpturo zanimivo se kaže v levem, bolj grobem delu, ki kaže vtis nedokončanosti.